Dvoživke in ceste – ko se varstvo narave sreča z infrastrukturo (projekt LIFE AMPHICON)

V petek, 28. novembra 2025, je bilo v prostorih PD Javornik Koroška Bela predavanje Dvoživke in ceste – ko se varstvo narave sreča z infrastrukturo. Biologinja in naravovarstvenica Katja Poboljšaj nam je predstavila varstvo dvoživk in njihovih habitatov. Zaposlena je na Centru za kartografijo favne in flore. Je strokovni vodja projekta LIFE AMPHICON – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov.

V Sloveniji je več kot dvajset vrst dvoživk. Predavateljica nam je kratko opisala živeče dvoživke na kopnem, npr. repate dvoživke (močeradi, pupki,…) in nerepate dvoživke (krastača, sekulja, hribski urh, zelena žaba,…). Vse so zavarovane.

Žabe imajo osrednje in povezovalno območje - mrestišče, poletno bivališče (običajno gozd) in prezimovališče. Od bivališč do mrestišč se selijo od 500 m do 3000 metrov daleč. Selitve so spomladanske in poletne, velike ovire pa jim predstavljajo ceste.

V sklopu projekta LIFE AMPHICON so bila vključena štiri območja NATURA 2000: Ljubljansko barje - Ig-Podpeč, Radensko polje – Viršnica, Dobrova – Jovsi ob reki Sotli in Bohor v Kozjanskem parku. Obnovili so mrestišča in kopenske habitate tako, da so naredili večje število mlak različnih velikost, na cestah pa so obnovili odseke s trajnimi varovalnimi ograjami in podhodi. Tako so izboljšali medsebojno povezanost in zmanjšali smrtnosti dvoživk.

Seveda je potrebno vzdrževanje tako kopenskih habitatov (npr. košnja, odstranitev invazivk in lesne biomase, brez gnojenja, sajenje mejic) in na cestah z rednim vzdrževanjem rešetk in kanalov. Za krepitev populacije so iz izvornih jajčec vzredili mlade predstavnike velikega pupka.

V sklopu Centra za kartografijo favne in flore je Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije. V sklopu projekta LIFE AMPHICON izdajajo tudi novičnik Regljač, kjer je pregled aktivnosti na področju varstva dvoživk in njihovih habitatov. V Kozjanskem parku je tudi t.i. Žabja domačija, kjer je Info center za dvoživke.

V sklopu projekta LIFE AMPHICON vse aktivnosti udeleženih nakazujejo, da človek lahko sobiva z živalskimi vrstami, katerih preživetje je ogrozil prav on.

Irena Oblak

Fotografije: Luka Markež