Na Cerkniškem jezeru smo poslušali kosce
Člani odseka za varstvo narave smo 28. junija 2024 organizirali prav poseben izlet v naravo, saj smo se na pot podali šele v popoldanskem času, večji del izleta pa je potekal v nočnih urah. Noči v naravi so lahko naravnost čudovite, ob zmanjšani vidljivosti pa pogosto postanemo tudi bolj občutljivi za zvoke in vonje, kar še poglobi naše doživljanje sveta. Eden od značilnih zvokov noči na slovenskih ravnicah v preteklosti je bilo zagotovo oglašanje kosca in prav tej skrivnostni ptici, ki je ponekod vse bolj ogrožena, smo posvetili večji del našega izleta.
V poznem popoldnevu smo se zbrali pred Informacijskim središčem Notranjskega regijskega parka ob Cerkniškem jezeru. Pod vodstvom ornitologinje Urše Koce smo se usmerili k nekoliko nižje ležečim travnikom. Ti so ob obilnejših padavinah poplavljeni, zatem pa se voda postopno umika in razkriva travišča, ki jih prekinjajo pasovi grmičevja. Tako okolje nudi idealne pogoje za številne ptice kot so rjava penica, trstni strnad, rjavi srakoper, rumena pastirica, bičja trstnica, škrlatec, rumeni strnad, brinovka, črnoglavka, ščinkavec, zelenec, črna štorklja, mala in velika bela čaplja in še bi lahko naštevali. Nekatere od teh vrst smo lahko opazovali, druge smo prepoznavali zgolj po oglašanju, ni pa bilo več prisotnega petja, kakršno je značilno za pomladansko svatbeno obdobje.
Potem smo se preselili na južno stran jezera, kjer smo ob malici pričakali noč in tudi prve zvoke koscev. Kosec je v vzhodnem delu Evrope splošno razširjen, v smeri proti zahodu pa je njegova gnezditvena razširjenost vse bolj neenotna. Pri nas ga večinoma najdemo na kraških poljih, panonskih poplavnih ravnicah in na južnih travnatih pobočjih Julijskih Alp. Ker za gnezdenje potrebuje travišča z dovolj visoko vegetacijo in ekstenzivno rabo, ga najbolj ogroža prezgodnja košnja, v goratih predelih pa opuščanje košnje in zaraščanje. Po podatkih iz Atlasa ptic Slovenije – Popisi gnezdilk 2002 – 2017 se je število pojočih samcev pri nas v tem obdobju zmanjšalo za 30 – 50% glede na leto 1999. Ključnega pomena za njegovo ohranitev pri nas je torej ohranjanje ekstenzivnih travišč, ki jih potrebuje za gnezdenje.
Kot otroke nas pritegnejo številne stvari in že potep v bližnji gozd lahko v nas sproži pravo eksplozijo emocij. V odraslosti nato nastopi obdobje večje ali manjše nezainteresiranosti, iz katere pa nas lahko predrami okolje, ki je za nas povsem novo. Na primer, da prvič v življenju stojimo pred širnim oceanom in poslušamo njegovo bučanje, da se vzpenjamo prek alpskega ledenika in trepetamo ob podirajočih se gmotah ledu, ali da v puščavi doživimo dež in nato v nosnice lovimo neverjetno paleto vonjav, ki se ob tem sprožijo. Nočna izkušnja Cerkniškega jezera, pri kateri smo sprva bredli po travah in ločju, kasneje pa tudi do kolen v vodi, nas je vsekakor spravila v posebno stanje pozornosti, ko so bila naša čutila skrajno na preži. Oglašanja številnih koscev so usmerjala našo vijugasto pot in v nas budila veselje in pričakovanje. Kosci so sicer skriti v travi in jih je brez posebnih trikov, ki so zanje lahko moteči, praktično nemogoče videti.
Smo pa zato kmalu opazili, da se nad nami pne čudovito zvezdnato nebo. In ker sta dva izmed udeležencev pokazala osupljivo poznavanje ozvezdij in posameznih zvezd, smo nato kar nekaj časa strmeli v nebo in poslušali njune izredno zanimive in poglobljene razlage. Nekaj po polnoči smo se nato vrnili na izhodišče, kjer smo pustili avtomobile in se vrnili domov. Za nami je bila izkušnja, ki je še dolgo ne bomo pozabili!
Zapis in fotografije: Luka Markež
