Opazovanje dnevnih metuljev v Halozah

V nedeljo, 21. 7. 2026, smo se zbrali v Dobrini v Halozah, kjer smo tudi letos spoznavali dnevne metulje pod vodstvom doktorice Valerije Zakšek, biologinje in članice Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS).

Zahodni del Haloz je mozaična krajina, porasla z gozdom, polji, sadovnjaki, tudi kakšnim vinogradom in suhimi travniki, kjer so pobočja precej strma. Povzpeli smo se na izbrane suhe travnike pri Dobrini in nad Kočicami, kjer smo si s pomočjo metuljnic približali svet metuljev. Tokrat smo določili več kot dvajset različnih vrst, med njimi največ dnevnih metuljev.

Med glavnimi bioindikatorji tega področja je veliki mravljiščar iz skupine modrinov, ki za svoj razvoj potrebuje rastlinico materino dušico in mravljo rdečo rdečko. Veliki mravljiščar je vrsta, značilna za vlažne haloške travnike, zdaj pa se zaradi njihove izsušitve, zaraščanja ali intenzivnega kmetovanja pojavlja pretežno na suhih travnikih.

Največ metuljev smo opazili iz družine modrinov (veliki mravljiščar, rumenooki kupido, sinji argus, deteljin modrin, temni cekinček), pisančkov (mali tratar, travnar, navadni lešnikar, navadni lisar, osatnik, robidov livadar), debeloglavčkov (navadni slezovček, rjasti vihravček, nokotin sivček, mali ali kratkočrti debeloglavček, temni poplesovalec), belinov (navadni frfotavček) in posamičnega iz družine lastovičarjev (jadralec), sovk (gamasta glagolka) in nočnih metuljev iz družin peresničarjev (beli peresničar) in pedicev (zeleni pedic).

Na koncu so nas očarali razgledi na bližnjo Donačko goro in nekoliko oddaljeni Boč.

Na naravovarstvenem dnevu metuljev se ponovno vidimo prihodnje leto!

Irena Oblak

Fotografije: Irena Oblak in Luka Markež